Vabimo vas na
predavanje dr. Iztoka Ostana
z naslovom
MOJA POT,
ki bo v torek, 25.1.2011, ob 17.30
v Hotelu M, na Derčevi 4 v Ljubljani.
Predavanje bo prvo iz serije srečanj na temo »Apetit za sebični gen«. Nova znanstvena spoznanja namreč kažejo, da je naravna želja po hrani mnogo bolj zavajajoča, kot si običajno mislimo. Potrebno je združevanje stare modrosti in novih tehnologij, da dosežemo zadovoljstvo pri hrani, a da si ne škodimo. Na teh srečanjih bo predavatelj skupaj z občasnimi strokovnimi gosti nakazoval pota za reševanje tega problema.
Vstopnina je 3 EUR. Prosimo, da vstopnice shranite do konca predavanja, saj bo na koncu srečanja nagradno žrebanje. Ker je število mest omejeno lahko vstopnico rezervirate (041 953 962).
Prisrčno vabljeni!
Spoštovani uporabniki GOH-PM produktov
Po več kot štirih letih umaknjenosti v akademsko raziskovanje je prišel čas, da se spet javno oglasim. K temu me je spodbudilo več razlogov. Na eni strani se je nabralo toliko novih raziskovalnih spoznanj, da je potrebno o njih spregovoriti tudi slovenski javnosti. To bom storil v seriji poljudnih kratkih člankov, ki jih pripravljam za slovenske časopise. Kje bo to izhajalo, bomo objavili v naših naslednjih novicah.
Odzval sem se tudi povabilu uporabnikov GOH-PM produktov za serijo predavanj in za ponovno urejanje mesečnih novic za člane GOH-PM mreže. Kot »boter« uporabe GOH produktov v Sloveniji namreč čutim odgovornost, da poskrbim za čim bolj kakovostne informa-cije tudi pri nekaterih novih produktih. Kot ste že bili obveščeni, so po mojem mnenju (oblikoval sem ga na osnovi proučenih študij), produkti iz skupine FitLine vredni pozornosti. Potrebno pa bo še veliko dela, da bomo dobili širok krog informacij o njih in bomo kot potrošniki tako bolj varni. Kaj vse načrtujemo, vas bomo sproti obveščali.
Novice so načeloma namenjene uporabnikom GOH-PM produktov. Čas za prestop v PM sistem se počasi izteka. Če ne želite vstopiti vanj, pa bi vseeno radi prejemali te novice, nam, prosim, sporočite (svojemu sponzorju ali meni).
Z iskrenimi željami za trdno zdravje in vedrino
Urednik dr. Iztok Ostan
Vabljivost nezdrave hrane
V anketi o načinu življenja med 1116 zaposleninimi v vseh vejah transporta v Sloveniji se je pokazalo, da se le malokdo prehranjuje v skladu z uradnimi prehranskimi priporočili. Večina ljudi se sicer zaveda, da bi bilo prav prehrano izboljšati, kar 51,5% anketirancev celo pravi, da se že precej trudi, da bi bil njihov način življenja in prehrane bolj zdrav. S tem problemom se soočajo tudi delavci v administraciji ter bolj izobraženi delavci, ki imajo dovolj sredstev in možnosti za izbiro zdrave prehrane, ugotavljata nosilca raziskave dr. Ostan (Fakulteta za pomorstvo in promet) in dr. B. Poljšak (Fakulteta za zdravstvo). Želja po nezdravi hrani je zelo močna, saj le 8,9% anketirancev pravi, da bi se bili pripravljeni trajno odpovedati hrani, ki jim je všeč, a je škodljiva.
Zbiramo izkušnje uporabnikov FitLine prehranskih dodatkov
Znano je, da se s polnovrednejšo hrano apetit praviloma zmanjša. Proizvajalec FitLine produktov trdi, da je eden od učinkov njihove uporabe tudi zmanjšanje želje po hrani. Da bi preverili to in ugotovili druge učinke smo se lotili sistematičnega zbiranja izkušenj njihovih uporabnikov. Pripravili smo ustrezne vprašalnike. Dobili jih boste lahko na srečanju 25.1. Hvaležni vam bomo, če svoje izkušnje podelite z nami.
Podaljšan rok za prestop k PM
Obvestili so nas, da je rok za prehod iz GOH v PM sistem odložen na 28.2.2011. Z naročilom do tega datuma je prehod brezplačen. Ne pozabite izpolniti in poslati PM Teampartner prošnje.
Prehranjevanje za sebični gen
Ko sem pred več kot tremi desetletji začel svojo akademsko pot proučevanja človekovega vedenja, sem, tako kot večina ljudi, kar nekako »verjel«, da je narava »dobra mati«. Za zdravje je potrebno slediti naravnim nagnjenjem, sem verjel. Nekaj resnice je v tem, a v zadnjih 15 letih proučevanja prehranskega vedenja pa se nabiralo vse več dvomov v »dobrohotnost« narave. Vzemimo primer učinkov omejevanja kalorične vrednosti hrane.
McCay je leta 1935 prvi objavil rezultate preizkusov na živalih o učinkih postenja. Od tedaj je bilo opravljenih mnogo znanstvenih preizkusov na različnih vrstah živali - od enoceličarjev, žuželk, glodavcev in primatov. Pri vseh poskusih so rezultati podobno osupljivi: če so zmanjšali kalorično vrednost hrane za 30% do 50% pod normalno raven, se je, ob zagotavljanju polnovrednosti hrane, življenjska doba živali podaljšala za 30% do 50%, obolelost za rakom in drugimi degenerativnimi boleznimi pa se je bistveno zmanjšala. Če bi bila narava do bitij res »mati«, ki skrbi za njihovo dobrobit, bi jih ob taki skromni prehrani nagradila z zelo prijetnimi občutji. V resnici pa se ob postenju poveča raven stresnih hormonov in pojavi občutek lakote, ki živali sili, da se, če imajo le možnost, dodobra najedo in si s tem dolgoročno škodijo.
Čemu to samodestruktivno naravno vedenje? Zaradi reprodukcije! Gredilla, Barja, Missirlis (2003) in drugi znanstveniki ugotavljajo, da zmanjšanje kalorične vrednosti pod normalno raven zmanjšuje plodnost in upočasni spolno dozorevanje. Ko jemo, seveda ne mislimo na reprodukcijo, jemo zaradi prehranskega užitka. Mehanizem prehranjevanja je vzpostavljen že v mladosti in daje bitjem v reproduktivni dobi večjo možnost za reproduktivni uspeh. Vsaj na stara leta pa bi nam narava lahko prizanesla in dala prehransko zadovoljstvo pri izrazito nižji – bolj zdravi - količini užite hrane. Pa ne! Narava ne »skrbi za nas«. Narav ni »mati«, je »mačeha«: skrbi bolj nekoga druge – za naše potomce, kot za naše zdravje.
Ta teza je v skladu s biološko teorijo »sebičnega gena«. R. Dawkins jo je prvič izrazil leta 1978 v svoji uspešnici »Sebični gen«, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu (Modrijan). V etologiji, veji biologije, ki obravnava instinktivno vedenje, je do tedaj nesporno prevladovala teza W. D. Hamiltona (1964), da živali v svojem instinktivnem ravnanju težijo k svoji celoviti dobrobiti (»inclusive fitness«), pri čemer naj ne bi bilo bistvenega nasprotja med dobrobitjo posameznika in njegovih potomcev. Dawkins pa je pokazal, da to, kar je dobro za posameznika, nikakor ni vedno dobro za potomstvo, in da narava daje prednost reprodukciji genov, ne pa zdravju osebkov (posameznikov). Le-ta naj bi bila le »vozila« za prenos genov v naslednjo generacijo. Z mehanizmi instinktivnega ravnanja narava skrbi za ohranjevanje le toliko zdravja, kolikor je potrebno za reprodukcijo. Za več, kot kaže, moramo poskrbeti sami.
Primer prevelikega apetita je le en od dokazov za pravilnost teorije sebičnega gena, ki pa je prehranska znanost do nedavnega še ni upoštevala. Skupina strokovnjakov - Ostan, Poljšak, Simčič in Tijskens - smo jih znanstveni javnosti predstavili v več člankih, prvega v prestižni reviji Trends in Food Science and Technology (2009) z naslovom Prehranjevanje za sebični gen (Nutrition for the Selfish Gene).
V naslednjih številkah teh novic bomo prikazali različne vidike tega problema. Prehranska znanost še ni oblikovala celovitega načina njegovega reševanja. Na predavanjih in v teh novicah bomo predstavili nekatere predloge za zmanjševanje težav, ki jih poraja.
dr. Iztok Ostan
