GOH-PM srečanje v marcu

Vabimo vas na seminar z naslovom

POMLADNA

RAZBREMENITEV TELESA

ki bo v torek, 22.3.2011, ob 17.30

v Hotelu M, na Derčevi 4 v Ljubljani

Program seminarja:

17.30. Dr. Iztok Ostan: Razbremenitev po metodi 2+5

18.15 - 18.30 Osvežitev z napitkom Restore

18.30   Dr. Iztok Ostan: Za boljše spanje in nočno razstrupljanje

19.15  Renata Artač: Izmenjava izkušenj uporabnikov prehranskih  dodatkov NTC, FHES in MAP

 

      Seminar bo tretji iz serije srečanj na temo »Apetit za sebični gen«, ki jih je zasnoval dr. Iztok Ostan.

      Vstopnina je 5 Eur. Vstopnice ohranite, saj bo na koncu srečanja nagradno žrebanje. Prisrčno vabljeni.

Priporočajo se rezervacije, predhodni seminar je bil razprodan. Prijavo za udeležbo pošlji na: marina.butala@gmail.com

Iz razvojno raziskovalnega dela Univerze v Ljubljani

Metoda »2+5« - boljše počutje z malo truda

            Vsakdo bolj ali manj ve, kaj bi moral spremeniti, da bi bila njegovo življenje in prehrana bolj zdrava. A to ni lahko storiti. Domnevno je delavcem v transportni operativi še težje kot drugim skrbeti za zdrav način življenja in prehrano, saj je njihovo delo bolj stresno, pogosto nočno in daleč od doma... Zato smo na Fakulteti za pomorstvo in promet že leta 1995 začeli iskati in proučevati tista krepilna sredstva in postopke, ki so učinkovita, obenem pa tudi preprosta, za uporabnike nezahtevni. Izsledili smo jih kar nekaj, jih tudi osebno preizkušali, leta 2001 pa jih strnili v knjigi »Ko zdravila odpovedo« (Ostan I. in A., Ambrozius, B.).

            Ker je bilo takih krepilnih sredstev več, se je pojavilo vprašanje, katerim dati prednost in kako jih kombinirati, da bi bila sprejemljiva za širši krog ljudi vključno s transportnimi delavci. To smo eksperimentalno proučevali v naslednjih letih. V sodelovanju s strokovnjaki z Biotehniške fakultete (M. Simčič) in Zdravstvene fakultete (B. Poljšak) smo oblikovali prehransko metodo »5 na dan« in jo preverili na 54 prostovoljcih. Na Fakulteti za pomorstvo in promet pa smo na 83 prostovoljcih preverjali tudi neprehransko metodo »Razbremenilni ritem dneva«.  Rezultati obeh preizkusov so bili ohrabrujoči. Na osnovi opaženih pomanjkljivosti pa smo leta 2010 oblikovali novo metodo, ki združuje dobre lastnosti obeh. Imenovali smo jo metoda »2+5«.

            Metoda združuje koristne učinke več krepilnih sredstev. Ti so: »pitje vode«, »ura gibanja na zraku in sončni svetlobi« (to sta dva neprehranska krepilna koraka) ter »pet obrokov sadja in/ali zelenjave na dan«. Metoda je preprosta. Naj na kratko strnemo, kaj zajema:

            Dan začnemo s kozarcem ali dvema vode, čez dan pa v celoti popijemo vsaj 1,5 litra vode in/ali svežih sokov (druge pijače ne sodijo v to količino). Pijemo pol ure pred obrokom ali vsaj dve uri po njem, ne pa med obroki.

            Poskrbimo, da se vsaj eno uro telesno gibljemo (hoja, opravila na vrtu ipd) na svežem zraku v času sončne svetlobe. S tem sočasno dobivamo koristne učinke vseh treh za zdravje pomembnih dejavnikov. Najbolje, da to opravimo zjutraj.

            Če uživamo sadje in/ali zelenjavo vsaj 5 krat dnevno, kot priporoča svetovna zdravstvena organizacija, dobivamo dovolj vitaminov, mineralov in vlaknin, kar naj bi izboljšalo tudi prebavo, odvajanje ostankov prebave in presnove.  Začnimo že zjutraj! Ko odhajamo od doma, vzemimo s seboj sadje in ga pojejmo, ko se spomnimo nanj. 

            Vse omenjene sestavine metode »2+5« prispevajo k razstrupljanju. Zato je kot nalašč zlasti za pomladni čas, ko telo potrebuje razbremenitev od  posledic bolj kalorične »zimske« hrane. Eksperiment s to metodo smo začeli spomladi 2010 in še traja. V prvi fazi je sodelovalo 27 prostovoljcev (10 v kontrolni skupini, ki načina življenja ni spremenila in 17 v testni). Vsak udeleženec dobi vprašalnik, ki vsebuje test za preverjanje stanja pred preizkusom in po njem, ter dnevnik za tri tedne preizkusa. Po mesecu dni nam preizkušanci vrnejo izpolnjene vprašalnike. (Če želite vprašalnik, se obrnite na avtorja.)

            Preliminarni rezultati so vzpodbudni. V testni skupini se je 76,5% udeležencem splošno počutje izboljšalo ali zelo izboljšalo, 23,5% se ni spremenilo, nobenemu pa se ni poslabšalo. Zelo ohrabrujoče je tudi dejstvo, da jih je 88,2% opravilo preizkus z lahkoto.

            Udeležencem preizkusa nismo odsvetovali ali prepovedovali »nezdravih« živil. Pa vendar smo upali, da jih bo ta metoda spontano napeljala k bolj zdravemu prehranjevanju. In res: v poskusnem mesecu je večina zmanjšala kaloričnost prehrane (76,5% udeležencev), količino užitih maščob (70,6%), užitih slaščic (58,8%), manj je bilo večernega prenajedanja (52, 9%),  skoraj polovica  (47,1%) je zmanjšala količino užitega mesa in mesnin, prav tolikšnemu deležu prostovoljcev pa se je izboljšala prebava (pogostejše odvajanje). Telesna teža se je v povprečju znižala za 1,1 kilograma. 

             Na seminarju dne 22.3.2011 v Ljubljani (17.30 v Hotelu M) bo metoda s svojimi sestavinami natančneje predstavljena. Na voljo bodo tudi navodila za enomesečni preizkus te metode; ta vključuje tudi teste za samoocenjevanje funkcionalnega zdravja.

                                                                                                                                          Dr. Iztok Ostan

Izbira učinkovitih probiotikov

            Probiotiki so mikroorganizmi, ki tvorijo dobro črevesno floro. Lahko jih užijemo z ustrezno pribiotično hrano. Poglejmo si, katere so osnovne vrste probiotičnih živil in prehranskih dodatkov:

- jugurt/ kislo mleko,

- kefir,

- kislo zelje/ repa (surovo),

- druga fermentirana hrana (miso, tempeh …).

- koncentrirani probiotiki (dehidrirani probiotiki v prahu ali kapsulah,  napitki z visoko vsebnostjo probiotikov…).

            Dandanes je ponudba probiotikov zelo pestra. Na Internetu je na desettisoče naslovov ponudnikov najrazličnejših tipov probiotičnih živil in prehranskih dodatkov. Kako izbrati dovolj varne in učinkovite? Organi Združenih narodov, pristojni za zdravje in prehrano (WHO in FAO), so  leta 2002 pripravili smernice za vrednotenje probiotikov v hrani. Ti kriteriji se v praksi še niso široko uveljavili; kontrolirane klinične študije učinkovitosti posameznih vrst probiotikov pa so drage in redke.

            Katero vrsto probiotikov naj v teh pogojih izberemo? Sam sem si pomagal tako, da sem preizkušal, kateri probiotik zmanjša slab vonj blata. To sicer lahko dosežemo tudi s pretežno sadno-zelenjavno prehrano, pri običajni mešani hrani pa z običajnimi probiotičnimi jogurti, kislim mlekom, zelnico... tega navadno ne dosežemo. Uspelo mi je s tremi vrstami probiotikov, ki jih bom opisal v nadaljevanju. To so kefir na vodi, EM probiotični napitek in NTC probiotik (Basik). Slednja dva v tem tekstu po svoji ustaljeni praksi ne imenujem z njunima komercialnima imenoma. Razmišljal sem, da bi preiskusil tudi probiotike nekaterih farmacevtskih podjetij, pa je na embalaži pisalo, da so za časovno omejeno uporabo. Ker me zanima iz že omenjenih razlogov  trajno dopolnjevanje prehrane s probiotiki, se tega nisem lotil. Skratka v tem članku opisujem svojo izbiro probiotikov, kar pa ne pomeni, da v množici ponujenih ne obstajajo še boljši.

Kefir na vodi

Kefir je  fermentirana pijača, ki jo ljudje s pridom uživajo že tisočletja. Izvira iz Kavkaza, znanega po dolgoživečih prebivalcih. Fermentiranje omogočajo posebne probiotične bakterije in kvasovke, ki so posebnost kefirja.

Nobelov nagrajenec, prof. Ilija Ilič Mečnikov in drugi raziskovalci so ugotovili pozitivne učinke pri boleznih kot so: katar dihalnih  poti,  želodčni krči in rane, vnetja črevesja in prebavil, obolenja žolča in jeter,  obolenja ledvic in mehurja,  alergije pri novorojenčkih in druge, kožni izpuščaji, ženske težave (deluje proti vnetjem),  živčne bolezni, notranje rane,  ateroskleroza, srčni infarkt, driska (fermentiran 48 ur), zaprtje (fermentiran 24 ur),  anemija, levkemija (C.J. Saloff-Coste).

Za pripravo so potrebna zrnca kefirja, ta so bakterije in kvasovke v dehidrirani obliki. Dobite jih v specializiranih trgovinah z živili. Lahko ga pripravimo z mlekom ali z vodo.

            Prednost kefirja na vodi pred drugimi probiotiki je, da je praktično zastonj. Za njegovo pripravo tudi ni potrebno veliko truda.

            Njegova šibka stran pa je, da ga je potrebno popiti precej, da zmanjša slab vonj blata. Po naših izkušnjah se to doseže pri 1,5l ali več popitega kefirja dnevno. Takih količin kefirja se kmalu preobješ. Poleg tega je potrebno v poletnem času, ko je fermentacija hitrejša paziti, da ne postane premočan po okusu.

            Za otroke ni privlačen, saj je kisel.

Priprava kefirja na vodi

Potrebujemo:

- stekleno posodo – 2 l,

- cedilo ali filter iz papirja,

- 1-2 litra  navadne pitne vode,

- 2 suhi figi (biološko pridelani),

- ½ limone (biološko pridelane),

- 4-5 žlic fermentov kefirja,

- 4-5 žlic sladkorja (bolje temnega).

Vse sestavine zmešamo v posodi z vodo. Posodo pokrijemo, a ne neprodušno. Premešamo vsakih 12 ur. Pustimo fermentirati 24-72 ur, nato dobro otisnemo limono, odstranimo fige in precedimo v steklenico. Steklenico damo v hladilnik. Pri 4°C traja  tudi do 10 dni.

Probiotiki na osnovi EM

            Kratica EM  (Effective Microorganisms) pomeni “učinkoviti mikroorganizmi” in v svetu označuje tehnologijo, ki jo je leta 1982 odkril japonski profesor hortikulture, dr. Teruo Higa. Sprva je sledil toku sodobnega, kemiziranega kmetijstva, a ker je bil alergičen na umetna škropiva in gnojiva, je usmeril pozornost na mikroorganizme, ki ne povzročajo nobenega negativnega stranskega učinka in jih ljudje že tisočletja uporabljajo za fermentiranje hrane in pijače.

            Po dolgotrajnem neuspešnem delu je končno odkril način združevanja različnih vrst dobrih bakterij, ki predstavljajo pravo revolucijo v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu, varovanju okolja in  krepitvi človekovega zdravja.  EM v praksi uporablja  več kot 100  dežel.  Na 3. svetovnem forumu o vodi marca 2003, ki so se ga udeležili predstavniki 160 dežel,  je bila posebna sekcija posvečena izključno teoriji in praktični aplikaciji EM.

EM je posebna kombinacija dobrih vrst mikroorganizmov. Dr. Higa je izbral izmed dobrih miokroorganizmov nekatere vrste dominatnih ter jih primerno kombiniral. S tem je potenciral njihovo dobro učinkovanje. Med dominantnimi dobrimi organizmi  so najpomembnejše fotosintetične bakterije, ki so zelo močni proizvajalci antioksidantov. Ko jih vključi v okolje, se aktivirajo še šibkejši dobri organizmi in celo slabi organizmi spremenijo svoje delovanje v pozitivno.   Moč tako organizirane vojske dobrih mikroorganizmov je osupljiva.  Rastline in živali so bolj zdrave, pridelki obilnejši, odpadne vode polne strupov, ki so se zdeli nerazgradljivi, postajajo povsem čiste in celo pitne… Svetovno znan je primer japonskega morja Seto (Seto Inland Sea), ki je bilo zaradi industrializacije mrtvo, po zdravljenju z EM, ki se je začelo leta 1997, pa v njem že gojijo prehransko povsem neoporečne školjke (EcoPure, št. 45).

Probiotik, ki temelji na EM tehnologiji producirajo na Danskem (Biosa). Razvil ga je Danec Erik Nielsen ob pomoči dr. Hige in njegovih sodelavcev (glej www.biosa.d). 

Probiotik EM je fermentiran zeliščni napitek, ki vsebuje 7 vrst dobrih, prehransko priznanih bakterij. Ne vsebuje konzervansov. Negativnih stranskih učinkov ni.

Znanstveno preverjenih učinkov uporabe probiotikov EM ni. Obstajajo le pričevanja mnogih zadovoljnih uporabnikov. V tem sestavku jih ne bomo opisovali, saj smo jih predstavili že leta 2003 v dveh številkah revije Aura (št. 166 in 167).

Mi smo ga uporabljali od leta 2003 do 2010.. Navduševala me je predvsem sposobnost napitka, da učinkovito odpravlja slab vonj blata. Normalni odmerek je 0,3 dcl dnevno. Če sprva povečamo zaužito koliličino na 2-3 odmerke dnevno, se vonj blata izboljša, pa čeprav bistveno ne spremenimo prehrane.

Šibka lastnost tega napitka je, da se utegne pokvariti. Če napitek ni dovolj kisel,  organizmi niso dobro konzervirani. Naše meritve kislosti napitka so pokazale, da v vseh stekleničkah kislost ni na deklarirani ravni.

Kislost napitka pa je lahko problem za njegovo široko uporabo zlasti med otroci.

Varnost in kontrola kakovosti Basika

      Produkt Basik ne vsebuje nobenega prepovedanega poživila ali v prehrani prepovedane snovi. Uvrščen je v sloviti »Kölnski seznam«, ki je med v športnem svetu najbolj cenjen kot seznam prehranskih dodatkov, ki so preverjeno brez prepovedanih poživil. Kakovost sleherne serije proizvodov kontrolira tudi priznani »Swiss vitamin institut« iz Lausanne.

      Dr. Franza Fritzmeirja, konzulenta proizvajalca za področje probiotikov, smo povprašali tudi, ali obstaja kakšna nevarnost za zdravje, če užijemo povečano količino Basika. Dejal je, da takih negativnih učinkov ni.

Domače izkušnje z Basikom

    Sami smo se prepričali o probiotični učinkovitosti Basika na laičen način: po 2-3 odmerkih Basika dnevno se je vonj blata izboljšal v nekaj dnevih kljub mešani prehrani. S soprogo pa sva bila še bolj vesela izboljšanja, ki ga je doživela najina sorodnica, 22 letna mladenka.

     Že kot dojenčka jo je mučilo zaprtje. Ni odvajala blata vsak dan. Domači so jo sicer navajali, da bi uživala dovolj sadja in zelenjave, pa je pri mladih to bolj težko. Že pred časom smo jo nagovarjali, da bi uživala kefir na vodi, pa probiotični napitek EM, a ji nista bila okusna. Topli Donat tudi ne. Tako so tekla leta, ne da bi se problem rešil. Pogosto jo je napenjalo. Pred dobrim mesecem smo jo nagovorili, da bi poskusila z Basikom - varianato Cocktail. Pomarančni okus tega napitka ji je bil prijeten. Vsako jutro je popila en kozarec z enim odmerkom Coctaila (eno vrečko). Prve tri dni se ji je prebava poslabšala, potem pa se je povsem uredila. Skoraj vsak dan odvaja 2 krat, ni več pogostih težav napihnjenosti po določeni hrani, blato je mehkejše. Želi nadaljevati z uživanjem Basika (Cocktaila).

   Tako kot mi poleg tega ugotavlja, da je Basik zelo nasiten. »Manj sem lačna, nimam potrebe po prigrizkih«, nam je povedala.  

Ocena prednosti in pomanjkljivosti Basika v primerjavi z drugimi preizkušenimi probiotiki

Basik ima več prednosti pred drugimi probiotiki, ki sem jih preizkušal. Ni le dokazano učinkovit probiotik, pač pa je zasnovan kot živilo, ki celovito podpira celotno delovanje črevesja in imunskega sistema.

Njegova prednost je tudi v prijetnem okusu, saj je napitek sladak. Nekatere uporabnike prav sladkost napitka sprva zaskrbi, saj je znano, da večinoma užijemo preveč sladkorja, zlasti diabetiki pa se morajo izogibati hrani kot so sladkorji in druga živila, ki močno povečajo raven krvnega sladkorja. Toda vsi NTC prehranski dodatki so zasnovani tako, da so idealni prav za sladkorne bolnike. Po ugotovitvah specializiranega inštituta iz Düseldorfa ostane raven glikemičnega indeksa na normalni ravni dve uri po užitju Basika ali drugih NTC dodatkov. Glede na to, da celo korenje bolj poviša glikemični indeks, da o sladkem sadju ne govorimo, je to res dober dosežek.

            Pomembno  je tudi, da Basik zmanjšuje občutek lakote. Ta učinek izhaja verjetno iz dveh njegovih fizioloških funkcij. Ker uravnotežuje prehranjenost organizma z rudninami in drugimi mikrohranivi, je manj občutka lakote.

Strokovnjaki (Ames) namreč ugotavljajo, da se človeški organizem odzove na pomanjkanje nekaterih rudnin s povečanjem želje kalorični hrani. Drugi zelo verjeten razlog pa je enakomerno prehranjenost z ogljikovimi hidrati. Ker Basik ne povzroči nenadnega dviga glikemičnega indeksa (kar je lastnost slaščic, sadja, testenin ipd), se bitveno ne poveča bistveno raven insulina v krvi. Le-ta zmanjša raven sladkorjev v krvi, zaradi česar se čez čas (npr. po obroku testenin) pojavi lakota, želja po »čem sladkem«... Basik utegne torej biti eno od sredstev za obvladovanje nezdravega »apetita za sebični gen«.  Čeprav omenjeni poskus na 50 pacientih ni bil namenjen hujšanju, so uporabniki Basika v treh mesecih spontano shujšali za 2-3 kilograme.

NTC probiotik - Basik

            NTC pomeni »prehranski transportni koncept« (Nutrition Transport Concept). Razvil ga je nemški nutricionist dr. Gerhard Schmitt, vodja inštituta Nuwelis, ki je svoj študij opravil v Nemčiji in ZDA. Gre za izboljšanje celične prehrane na osnovi učinkovitejšega  transporta hranil v organizmu. Uporabljajo ga pri razvoju prehranskih dodatkov in kozmetike. Na osnovi tega pristopa so razvili več vrst prehranskih dodatkov, med njimi tudi več vrst probiotikov. Vsi NTC prehranski dodatki so brez konzervansov, brez glutena, brez umetnih emulgatorjev in brez stabilizatorjev. Vsi so primerni tudi za sladkorne bolnike. Probiotikov NTC je več vrst, med njimi pa je glavni Basik..

           Basik je prehranski dodatek, ki je več kot le probiotik. Prav zaradi funkcij, ki naj bi dopolnjevali učinke probiotičnih bakterij, sem se odločil, da probiotik EM, s katerim sem bil sicer prav zadovoljen, poskusno nadomestim z Basikom. Bilo je to leta 2010. Naj omenim nekatere glavne lastnosti/funkcije tega prehranskega dodatka.

            Basik je v obliki prahu. Eno jedilno žlico raztopimo 1-2 krat dnevno v 2,5 dcl vode. Najbolje je to v dopoldanskem času ali zgodaj popoldan, najbolje na prazen želodec, da probiotične bakterije čim prej preidejo v črevesje.

Temeljna funkcija Basika je probiotična. V produktu so 4 vrste bakterij iz skupine lacto bacilov in bifido bacilov. Trimesečna študija, ki so jo opravili na 50 pacientih je pokazala, da je Basik kot probiotik učinkovit. Pacienti so užili vsak dan 2 odmerka Basica v kozarcu vode. Užiti laktobacili in bifido bacili so se nastanili v črevesju in okrepili obstoječo dobro črevesno floro. To je pomembno, saj se nekateri probiotični organizmi ne usidrajo v človekovem organizmu.  Kar ¾ pacientom se je izboljšalo stanje črevesne sluznice (84% jih je imelo ob začetku poškodovano sluznico), 31% pa se je izboljšalo stanje imunskega sistema. Ker je naloga dobre črevesne flore, da ščiti črevesno sluznico in imunski sistem, so ti rezultati dokaz učinkovitosti Basika kot probiotika.

Basik je tudi prebiotik. Vsebuje tudi hraniva, ki jih potrebujejo dobre črevesne bakterije za svoj razvoj (9 vrst topnih in netopnih vlaknin). To je pomembno, saj je v običajni hrani Zahodnjaka premalo vlaknin – hrane za dobre bakterije.

            Basik je bogat z mikrohanivi – izvlečki iz sadja, zelenjave in žitaric.  Bistvena lastnost koncepta NTC je združevanje hranil v homogene skupine. Nekatera hraniva se med seboj podpirajo, druga izključujejo. Zato je pomembno sočasno dodajati hrani minerale, vitamine in druga microhraniva, ki so med seboj združljiva in v pravem razmerju. Ob upoštevanju sodobnih znanstvenih izsledkov in tehnologij ter znanja Ayurvede so ustvarjalci Basika vanj vključilil mešanico hranil,  med drugim   32 različnih vrst rastlinskih encimov;  različne sekundarne rastlinske snovi narejene iz sadja, zelenjave in izvlečkov žitaric; skupino vitaminov (vitamin C, beta karoten, vitamin E) in element v sledeh –selen – za boljšo zaščito celic;  dragocene fructooligosaharide (FOS). Z njimi naj bi dobro zadovoljili prehranske potrebe celic v črevesju in imunskem sistemu.

Bistveno za Basik pa je, da vsebuje snov BET  (Bioavailability Enhancing Termonutrient).  Na osnovi izkoriščanja principov koloidne kemije (kemije drobnih mineralov)  snov BET izboljša celično absorpcijo mikrohranil za 30% do 250%. To je izrednega pomena. Ni namreč dovolj, da celicam (črevesne flore, črevesne stene, imunskega sistema...) damo na voljo hraniva. Potrebno je izboljšati celični izkoristek hranil. Dr. Smith navaja, da se v črevesju običajno izkoristi manj kot 10 % hranil. Gre za nepopolnost naše narave, o kateri sem uvodoma govoril, ki kliče po novih prehranskih rešitvah. Zdi se, da je rešitev dr. Schmitta korak v tej smeri. Prav zaradi tega je bil Basik zame tako vabljiv izziv, saj naj bi predstavljal odgovor na prehranske probleme, na katere sem pri svojem študiju naše prehranske narave naletel.

Šibka stran Basika je cena. Je višja kot denimo cena  EM probiotikov, kar pa je glede na širši spekter pozitivnih učinkov tudi razumljivo.

Pa je to res prava rešitev? Spraševal sem se, ali morda celice ne dobijo na tak način preveč hranilnih snovi. Prof. Ames je namreč eksperimentalno dokazal, da je preveč ali premalo mineralov vzrok za celične poškodbe (oksidativni stres). A zdi se, da so dr. Schmitt in njegovi sodelavci pri razvoju Basika dobro premagali to oviro. Omenjeni poizkus je namreč pokazal, da se je ob uživanju Basika za 12,3% zmanjšal oksidativni stres celic (peroksidacija maščob). Basik tako dokazano zboljšuje antioksidantsko zaščito celic.

       V začetni fazi prilagajanja lahko nastane nekaj težav (povečanje »aktivnosti« v črevesju), a te se lahko pojavijo pri vsaki vrsti probiotičnih dodatkov. Dr. Franz Fritzmeier nam je sporočil, da se pri nekaterih uporabnikih Basika lahko pojavi napihnjenost. V takem primeru je dobro zmanjšati njegov odmerek ali pa začasno prekiniti njegovo uporabo in ga zamenjati z uživanjem jogurta NTC. Basik je namreč zasnovan kot (dober) probiotik s »širšimi« prehranskimi učinki, jogurt NTC pa je »specializiran« za probiotično delovanje in je s tega vidika še učinkovitejši kot Basik.                                    

Variante Basika

    Dr. Schmitt in sodelavci so razvili variante Basika za posebne potrebe

    Basik Sensitive je varianta Basika. Vsebuje vse kar vsebuje Basik, a je brez ajurvedičnih trav, ki so stimulirajoče, in tudi brez nekaterih antioksidantov (vitaminov A,C in E).  Priporočljiv je pri zelo občutljivem črevesju kot je na primer pri bolnikih s Crohnovo boleznijo.

   Basik Junior je varianta produkta, ki je primerna za otroke do 12 leta. Je prav tak kot Basik, vendar brez snovi, ki jih zakonodaja ne dovoljuje dajati otrokom. Zato v njem ni vitamina D in fluora.

   Cocktail je mešanica Basika in Oksi. O Oksiju bi bilo potrebno spregovoriti kaj več, a v tem tekstu ga omenjamo le bežno. Bistvena funkcija Oxija je povečevanje preskrbljenosti celic s kisikom. Sam ga sicer ne vsebuje, a poveča sposobnost celic za njegovo absorpcijo in zadrževanje. Kisik je v celicah pomemben zaradi proizvodnje energije, za razgrajevanje odpadkov in maščob... a naj tu poudarimo njegov pomen pri uravnoteženju črevesne flore. Zaradi pomanjkanja kisika v črevesju in telesnih tkivih se razvijajo nekateri patogeni mikrobi kot je na primer glivica Candida Albicans. Patogeni organizmi so naši večni »sopotniki«, a dokler je biološko okolje dovolj antioksidatsko in bogato s kisikom, imajo majhne možnosti za razvoj. Cocktail tako v bistvu še temeljiteje podpira probiotično delovanje kot Basik.

Prašek za pripravo NTC jogurta

        V teku dneva imamo možnost uživanja raznih probiotičnih živil. Seveda taka raznovrstnost nič ne škoduje. Ko pa gre za sistematično krepitev črevesne flore, pa strokovnjaki opozarjajo, da ni dobro mešati  različnih tipov (močnih) probiotičnih sredstev. Dobrih probiotičnih mikroorganizmov je namreč več sto vrst. Nekateri se medsebojno podpirajo, drugi pa niso najboljši sosedi. Dr. Schmitt in njegovi sodelavci so razvili prašek za pripravo jogurta, ki vsebuje iste 4 vrste dobrih bakterij kot Basik. Poleg tega pa tudi ayurvedske aromatske zeli, ki izboljšujejo absorpcijo hranil, ter druga hraniva.  Prašek je brez maščob.  Jogurt lahko napravimo tudi iz sojinega mleka, kar je pomembno za tiste, ki imajo težave z mlečnimi izdelki.  Pripravimo ga v za to pripravljeni termovki.

         Jogurt NTC in Basik se torej podpirata v svojem probiotičnem delovanju.  Dr. F. Fritzmeier  celo meni, da je NTC jogurt po probiotičnem učinku najboljši probiotik: »Med pripravo jogurta v za to zasnovanem sistemu dobimo 60-100 milijonov klic na ml! To je najvišje število. Za ljudi, ki imajo črevesne »probleme« je dobro, da začnejo z njim.«

Dr. Iztok Ostan, februar 2011

Za naročilo zgoraj omenjenih produktov klikni na spodnje povezave ali piši na email marina.butala@gmail.com

Basics

Basics Junior

Power cocktail

NTC jogurt

URAVNOTEŽENJE ČREVESNE FLORE

            Dušan S.  je pri sedmih letih prebolel hudo bolezen. Od tedaj je imel občutek težke glave, kot da ima na njej čelado. Pa tudi drugih zdravstvenih težav in slabega počutja ni manjkalo. V študentskih letih je “požiral” knjige o prehrani, preizkušal razne prehranske režime, se postil in skrbel za črevesno higijeno. Pa ni bilo veliko bolje. Potem pa je odkril, da so njegove težave povezane s glivicami v črevesju. Zdravnik mu je predpisal fungicid in takoj je doživel sproščujoč občutek v glavi - olajšanje, kot ga ni doživel še nikoli v življenju. A zdravila zaradi negativnih stranskih učinkov ni smel dolgo jemati.  Čez čas je ponovno posegel po njem, a ni imel več blagodejnega učinka. Splošno izboljšanje zdravja in počutja je dosegel šele, ko je z ustrezno prehrano ponovno vzpostavil ravnovesje med koristno in škodljivo črevesno floro.

Črevesna flora so mikroorganizmi, ki živijo v črevesju. Sestavljajo jo v glavnem bakterije in glivice. Ločimo jih na “probiotike” , to je mikrobe, ki imajo ugoden vpliv na gostitelja, ter na škodljive mikroorganizme. Obe vrsti mikrobov sta naravni  živelj v našem črevesju. Morata pa biti v ravnotežju, da probiotiki nemoteno opravljajo svoje koristne naloge za gostitelja. Težave in bolezni pa nastopijo, ko se zmanjša populacija “dobrih” in se preveč namnožijo “slabi” mikroorganizmi.

Črevesno floro sestavlja kakih 450 vrst mikroorganizmov.Med probiotiki so najbolj znani bacili vrste Laktobacillus in Bifidus. Med škodljivimi mikroorganizmi pa  sta posebno  razširjeni Candida Albicans in  E. coli.

Obrambna vloga probiotikov

            Kar 70-80% imunskega sistema, ki je glavni obrambni mehanizem organizma, je v predelu črevesja (I.Rogelj, ). Skozi črevo  prihaja s hrano glavnina toksinov, mikroorganizmov in drugih tujkov, ki jih morajo c celice imunskega sistema (levkociti) nevtralizirati. Pri opravljanju te vloge pa niso same. Lahko bi rekli, da so v črevesju tri “obrambne linije” celic. Prvo obrambno črto tvorijo probiotiki, ki so na notranji strani črevesja (v črevesni svetlini in v sluzi). Druga obrambna črta so celice črevesne stene, ki prepuščajo v notranjost organizma molekule in druge delce, zlasti tiste, ki so dovolj majhne.  Šele v tretji liniji so celice imunskega sistema, ki “čakajo” v limfi in krvnih žilah za črevesno steno, “prepoznajo” morebitne tujke (strupene molekule, viruse…), ki  jih je prepustila črevesna stena, ter jih napadejo.

Vloga probiotikov v tem obrambnem sistemu je zelo pomembna. Nekatere študije kažejo, da probiotiki vežejo nase karcinoge  snovi iz hrane, ki se skupaj s fekalijami izločijo iz organizma, ali pa jih razgrajajo (N.Rotovnik Kozjek). Proizvajajo antioksidante, ki nevtralizirajo proste radikale že v črevesni svetlini in sluzi.. Proizvajajo encime, ki zavirajo razmnoževanje patogenih bakterij, ki proizvajajo strupene snovi (N.Rotovnik Kozjek). Črevesna flora torej na več načinov pripomore, da je v črevesju manj strupov. Zato  varuje črevesno steno ter razbremenjuje imunski sistem, ki ob pomoči probiotikov deluje učinkovitejše. Probiotiki pa tudi spodbujajo delovanje imunskega sistema, saj proizvajajo snovi, ki pospešujejo njegovo delovanje. Uravnotežena črevesna flora je zato  bistvena za dobro delovanje imunskega sistema.

Proizvodne naloge probiotikov

            Probiotiki pa imajo tudi zelo pomebno funkcijo pri prebavi hrane. Hrano razgrajujejo. Brez njihove pomoči ostane marsikateri košček hrane prevelik, da bi ga celice črevesne stene absorbirale in prepustile v kri in limfo; namesto tega se neizkoriščen izloči z blatom. Tako smo zaradi neuravnotežene črevesne flore lahko podhranjeni, čeprav je v hrani dovolj hranilnih snovi (M.Hooper).

Probiotiki pa tudi proizvajajo mnogo za organizem pomembnih snovi: hormone, vitamine (npr.  B₁₂  in druge vitamine skupine B) in encime.

Kako pomembna je produkcijska funkcija črevesne flore pove na primer podatek, da  črevesne bakterije producirajo toliko hormonov kot vse žleze v možganih (Biosa).

Umiranje pri živem telesu – primer “Candide Albicans”

Pomanjkanje “dobre” črevesne flore je torej že samo po sebi problem. A kjer ni dovolj probiotikov, se razmnožujejo patogeni mikrorganizmi, ki ustvarjajo še dodatne  negativne učinke.  Ker so patogeni mikrobi različni, so tudi njihove škodljive posledice raznovrstne. Skupna lastnost vseh je, da proizvajajo strupe, ki načenjajo črevesno steno, prodirajo pa tudi v telo in ga zastrupljajo. Samo Candida Albicans proizvaja 60 vrst strupov.

Naj kot primer opišemo le delovanje Candide Albicans ( v nadaljevanju CA).

CA ima običajno obliko kvasovke, ki je aerobni mikrob (za svoje delovanje potrebuje zrak). Toda CA ima še drugo podobo (je dimorfna). Ko zmanjka zraka  (oz. se spremenijo tudi drugi pogoji bivanja v gostitelju), se spremeni v gobo (fungus). Ta se razrase, njeni izrastki predrejo črevesno steno, trosi pa se potem razprostrejo po gostitelju. Normalno se to primeri, ko gostitelj umre in  kvasovkam CA zmanjka zraka. Takrat je njihova preživetvena nuja, da se spremenijo v anaerobno (fungalno) obliko. Ironija (zlasti civilizirancev) pa je, da se nam tako razmnoževanje mikroskopskih gob (glivic) CA, znano pod imenom kandida ali kandiditis, dogaja že pri živem telesu.

Sindrom povečane prepustnostni črevesne stene (LGS)

Zaradi delovanja CA in drugih zelo razmnoženih patogenih organizmov, ki škodijo celicam v  črevesni steni, je črevesna stena ranjena, vneta (kolitis) in postane bolj prepustna. To je medicini poznano kot LGS - sindrom povečane prepustnostni črevesja (Leaky Gut Syndrome).  Posledice LGS so številne in razdiralne:

Trosi CA, ki vdrejo v limfo in kri, potujejo po telesu iniščejo primerna mesta za svoje razmnoževanje. Zlasti jim ustrezajo sluznice v nožnici, pljučih in sinusih. Zelo primeren gostitelj so tudi koža in nohti, kjer nastanejo glivična obolenja, ciste in afte. CA proizvaja pri svojem razmnoževanje hrano za viruse in bakterije, ki povzročajo vnetja.  Moteno je delovanje endokrinega sistema, zaradi česar nastejo problemi prevelike telesne teže ali presuhosti. Pri ženskah povzroča predmenstrualni sindrom in menstrualne težave. Druge posledice so na primer bolečine v sklepih, senena mrzlica, mišična in kronična utrujenost. Spremljajoči pojavi vseh teh težav so nejasna glava, migrene in depresije.

            Skozi prepustno črevesno steno pa uhajajo v organizem tudi neprebavljeni košči hrane. Normalno pronicajo skozi celice črevesne stene le drobne molekule hrane (do 500 Daltonov). Molekule večjih dimenzij so za organizem tujek. Zato jih molekule imunskega sistema napadajo in razgrajajo, telo pa razkrojke izloči kot odpadke. Čeprav organizem potrebuje to hrano, je ne more dovolj izkoristiti in postane podhranjeno. Pri pacientih z LGS testi običajno pokažejo pomanjkanje vitaminov, mineralov in encimov.  

            Imunski sistem tako ustvarja protitelesa proti snovem v hrani. Organizem postane intoleranten na razne vrste hrane, kar se kaže v porajanju  alergij, ki so zelo pogost spremni pojav  sindroma povečane prepustnosti črevesja.

Med hranivi, ki prodirajo skozi prepustno črevesno steno so tudi neprebavljene beljakovine. Tudi proti tem začne imunski sistem porajati protitelesa in specializirane obrambne celice. Žal pa so mnoge neprebavljene beljakovine podobne tistim, ki so v naših celicah. Tako se imunski sistem loti tudi lastnih celic, kar vodi v nastanek t.im. avtoimunskih boleznih, s katerimi telo uničuje samo sebe. Antitelesca prodrejo v razne organe in tam povzročajo kronična vnetja, zlasti ko užijemo hrano, zaradi katere so nastala. Praktično lahko napadejo katerikoli organ, zato se avtoimune bolezni pojavljajo v raznih predelih telesa in v raznih oblikah, skupni dejavnik večine  teh pa je prepustno debelo črevo (dr. Z.P. Rona). Med  avtoimune bolezni sodijo Crohnova bolezen, diabetes, fibromialgija, koprivnica, lupus, multipla skleroza, polimialgija reumatica, Raynaudova bolezen, reumatiodni artritis, sindrom kronične utrujenosti, vaskulitis, Sjogrenov sindrom, tiroditis, ucerativni kolitis, vitiligo in druge.

            Pretirano razmnoževanje CA sicer neposredno ne povzroča smrti, je pa spremljajoči pojav in dejavnik mnogih sodobnih bolezni, med drugim tudi AIDS-a.  Mnogi ljudje, ki imajo kandiditis, so na videz (še) povsem zdravi. Ker je v razvitem svetu tako razširjen, nastajo mreže za samopomoč, ponekod, kot na primer v Veliki Britaniji, organizirane celo v nacionalne zveze.

Kako prepoznamo neravnotežje v črevesni flori?

            Neravnovesje v črevesni flori praviloma nastane še preden se pojavijo bolezni. Prvi znaki nepravilnosti v črevesju so:

- smrdeče  blato (znak gnitja, ki ga povzročajo razbohotene gnilobne bakterije),

- lepljivo blato,

- temno ali zelo svetlo blato,

- zaprtje ali driske,

- vetrovi, zlasti takrat, ko ne uživamo razhudnikov,

- napet trebuh.

            Če imamo kateregakoli od teh znakov, je prav kaj storiti za normalizacijo črevesne flore. Sicer lahko nastanejo mnoge bolezni. Za trden odgovor na vprašanje ali so patogeni črevesni mikroorganizmi vzrok za določeno bolezen,  pa je potreben ustrezen medicinski pregled.

Slika: Glivice v krvi

Slika prikazuje kri 51 letne osebe. Po obolenju jeter v mladosti, ki je postalo kronično, si je zdravje in počutje zelo izboljšala s prehrano, prehranskimi dodatki,  gibanjem in črevesno higijeno. Običajni zdravstveni izvidi so normalni. Počuti se dobro in le vetrovi in smrdeče blato so nakazovali na razraščenost patogenih črevesnih mikrobov. Temnopoljska slika  krvi je pokazala, da je med rdečimi krvničkami (belo obrobljene celice) precej glivic (drobne svetle pike). Te se združujejo v večja gojišča (velika bela lisa), kjer ustvarjajo lokalne območja s sebi primernim biološkim terenom.  Zato so glivice, potem ko se razsrastejo, zelo trdovratne in lahko preživijo celo v krvi relativno zdravih in krepkih ljudi, kje pogoji za njihov razvoj niso ugodni.  Za odpravo glivic zato ni dovolj uživanje prehranskih dodatkov in antioksidantov (velja tudi za FHES).  Potrebno je uravnotežiti črevesno floro s primerno higijeno in za črevesje primerno hrano ter zavreti razvoj glivic z naravnimi fungicidi ter  metodami naravne medicine (Vir slike: Brinz, Winfred: Therapie- und Diagnose-Zentrum für Naturheilverfahren, Buchloe, Nemčija).

Najprej razstrupi, nato nahrani (črevesno floro)

Probiotiki so celice. Tako kot vsaka vrsta celic potrebujejo tudi te primerno biolološko okolje, ki je drugačno od okolja, ki ga potrebuje patogena črevesna flora. Če zagotovimo v črevesju okolje, ki je primerno za probiotike bomo v veliki meri zavrli razvoj patogenih mikrobov.

Kvaliteto biološkega okolja je možno določiti z vrednostmi treh kazalcev: z električno upornostjo ( r),

redoks potencialom (ORP) in pH.

Analiza  normalnih vrednosti teh treh kazalcev vsebine debelega črevesa, kjer je glavnina probiotikov, nam pomaga razumeti, katere sonjihove  osnovne potrebe:

- primerne vrednosti električnega upora ( r) pomenijo, da je v vsebini črevesja dovolj ustreznih elektrolitov, ali preprosteje, da so probiotiki ustrezno prehranjeni.

- ORP debelega črevesa  naj bi imel vrednosti okoli –200 mV (G.F. Hermann) .  To pomeni, da moramo probiotikom zagotoviti antioksidantsko okolje, ali preprosteje povedano dovolj žive vode.

- pH debelega črevesa naj bi bil v območju nevtralnosti (od 6,5  do 7,2) (G.F. Hermann), kar pomen, da mora biti okolje v črevesju netoksično (strupeni odpadki so kisli, imajo pH precej nižji od 7,0).

            “Dobra” črevesna flora potrebuje podobne pogoje kot naše celice, saj so normalne vrednosti  biološkega okolja  probiotikov podobne normalnim vrednostim biološkega okolja načih celic. To velja zlasti kar zadeva atioksidantskost, (živost) vode (za čoveške celice je normala ORP od –100 do –300 mV), podoben je pH –le nekoliko nižji (limfa in kri sta rahlo bazični), pa tudi hraniva, ki so primerna za človeške celice, so v veliki meri tista, ki jih potrebujejo probiotiki.  Probiotiki  pač živijo v simbiozi s človekom in so zato prilagojeni na tako okolje in na tako hrano, ki je primerna tudi za človeške celice.

            Toda, če smo pri skrbi za človeške celice v sodobnem prehransko osiromašnem svetu poudarili načelo: “Najprej napoji (z živo vodo) in nahrani, nato pa očisti!”,  velja pri skrbi za dobro črevesno floro načelo “Najprej razstrupi,  nato nahrani!”. Celice “dobre” črevesne flore so namreč mnogo bolj izpostavljene vplivu strupov, ki jih v sodobni hrani ne manjka, kot mnogo bolj zaščitene celice v notranojosti organizma. Brez temeljitega čiščenja in razstrupljanja črevesja zato ni možno pričakovati dobrega razvoja probiotikov.

            Na razstrupljanje črevesja lahko vplivamo na več načinov, zlasti

1. s čiščenjem črevesja,

2. z izogibanjem toksični hrani,

3. z onemogočanjem razvoja patogenim črevesnim organizmom.

ad 1. Očistimo črevesje

            O čiščenju črevesja je bilo v reviji AURA veliko napisanega (M.Videnšek in drugi), pa tudi v naši knjigi “Ko zdravila odpovedo”  (AURA, tel. 01 4255 490), smo temu vprašanju posvetili več poglavij. Zato tu povzemamo le nekatere osnovne ugotovitve in jih dopolnjuejemo z vidika potreb črevesne flore. 

Priporočila za boljšo črevesno higijeno:

            a) Pijmo dovolj vode in se veliko telesno gibljimo.

            Organizem shranjuje rezervno vodo v debelo črevo. Dandanes smo ljudje dehidrirani in toksični. Telo zato jemlje vodo iz debelega črevesa. Posledica je zapeka, ki muči večino civilizirancev. Če popijemo dovolj vode (vsaj 8 kozarcev dnevno, zlasti zjutraj) in se potem telesno gibamo, se namoči tudi blato v črevesju, kar pomaga pri odpravi zaprtja.       

b) Užijmo dovolj svežega sadja in zelenjave ter vlaknin.

            c) Če smo zaprti, se klistirajmo.

            Normalno izpraznjenje črevesa je 2-3 krat dnevno. Če kljub pitju vode, gibanju in uživanju  sadja in zelenjave ne izpraznemo črevesja niti enkrat dnevno, si je potrebno pomagati s klistirom. Ta je najmanj agresiven način odpravljanja zaprtja, saj skozi zadek vbrizgamo v črevo le vodo in dodamo črevesu le to, kar mu manjka.

            c) Občasno opravimo globinsko čiščenje črevesa (koloniks).

             Klistir očisti le zadnji del debelega črevesa. Večina od nas pa ima v debelem črevesu stare obloge blata. Starih fekalij je pri povprečnem  zahodnjaku od 3 do 10 kg. Te lahko zmanjšamo z uživanjem surovega sadja in zelenjave, za temeljito čiščenje pa je potrebno globinsko izpiranje črevesa z vodo (inf.: M.Videnšek, 041 573 778).

            Odstranitev toksičnih fekalij je blagodejno za razvoj črevesne flore tudi v primeru, ko to počnemo s klistirom ali koloniksom. Navadna voda za črevesno floro ni toksična, ni pa optimalna, saj ni antioksidantska (njen ORP je cca. +160 mV), kot jo potrebujejo probiotiki za normalen razvoj;  poleg tega črevesno floro izpiramo iz črevesja in jo mora telo na novo ustvariti. Izpiranje črevesja z vodo, ki ji dodajamo sok pšeničnih bilk (njegov ORP je  cca –230 mV), je po izkušnjah Hipokratovega zdravstvenega inštituta  iz Palm Beacha črevesni flori bolj prijazna metoda črevesne higijene (A. Wigmore).

ad 2. Izogibajmo se živomorni (toksični) hrani

            Če s črevesno higijeno odstranjujemo strupe iz črevesja, a jih s slabo hrano vračamo v črevesje, naredimo le malo dobrega za probiotične mikroorganizme. Največjo škodo  napravijo antiobiotiki, steroidi pa tudi druga zdravila (tudi aspirin). Sledijo jim konzervansi in drugi kemični dodatki hrani, alkohol ter druge droge. Na črni listi živil, ki imajo močne “stranske” negativne učinke je tudi mastna hrana in druga t.im. “težka hrana” (cvrta …).

Antibiotiki imajo  vrednosti ORP nad + 800 mV, kar je zelo oksidativno in  toksično.  Zelo klorirana voda ima ORP okrog + 600 mV. Tudi npr. kuhana šunka  sprošča precej toksinov ( ORP + 487mV), prav tako tudi hamburger (ORP + 438). Vse to je daleč od potreb dobre črevesne flore, ki potrebuje za normalno reprodukcijo okolje z negativnim ORP.

                        Vsa toplotno obdelana hrana povzroča povečanje levkocitov (digestivno levkocitozo). To pomeni, da toplotna obdelava ustvarja precej toksinov, ki obremenjuje obrambni sistem v črevesju.  Zato v svoji  prehrani povečamo delež surove zelenjave in sadja. A pri sadju, ki je med vsemi živili najmanj toksično, je potrebna pazljivost, saj je lahko primerno gojišče tudi za patogeno črevesno floro.

ad 3.  Onemogočajmo razvoj patogenim črevesnim organizmom.

            Če se škodljivi črevesni mikroorganizmi niso razrasli premočno, je za njihovo obvladovanje dovolj, da poskrbimo za redno čiščenje črevesa in za netoksično prehrano, v kateri prevladujeta surovo sadje in zelenjava  (če organizem ne zmore prebaviti surove, jo minimalno toplotno obdelajmo).

Ko sem pred leti užival nekaj časa skoraj izključno surovo sadje in zelenjavo, se je moje črevesje zelo očistilo. Globinsko izpiranje črevesa, za katerega sem se odločil ob koncu tistega obdobja je pokazalo, da je bilo  v njem zelo malo starih fekalnih oblog.

                        A marsikdaj to ni dovolj. Vsak živ organizem želi živeti in se bori za svoj življenjski prostor.  To velja tudi za patogene mikroorganizme, saj si sami ustvarjajo ustrezen biološki teren z izločanjem strupov in posledično z uničevanjem naših celic. Če je patogene črevesne flore veliko, postane trdovratna. V takem primeru je priporočljivo, da:

- izločimo iz prehrane vsa živila, ki so koristijo patogeni flori (tudi tista, ki so primerna za razvoj probiotikov),

- uživamo zeli in živila, ki zavirajo razvoj patogenih organizmov (naravne fungicide…)

-  posežemo po drugih oblikah neagresivnih terapij za zaviranje razvoja patogene flore.

            V  takih primerih je zelo priporočljiva strokovna pomoč. Posameznik sam težko ugotovi, katera vrsta patogenih mikroorganizmov ga muči in katera prehrana, zeli oz.  terapije so zanj najbolj primerne. V našem okolju in v tujini obstajajo medicinsko usposobljeni strokovnjaki, ki uporabljajo neagresivne metode diagnosticiranja  in terapij.

Primer bioresonančna diagnoze in terapije pri glivičnem obolenju 

           

Po obdobju hudih psihičnih stresov je naša znanka zbolela za nevrodermitisom. Po higijenističnih načelih se je polotila razstrupljanja z izključno sadno prehrano. V tednu dni so so vsi znaki obolenja prešli. Sledili so naporni meseci in  obolenje se je povrnilo. Ponovno je prešla na izključno sadno hrano, pa se je pri tokratnem poizkusu stanje še poslabšalo. Poiskala je pomoč pri znanem zdravniku, ki diagnosticira in zdravi tudi z napravo za bioresonanco. Ugotovil ji je glivično obolenje in alergijo na več kot 20 alergenov, med njimi tudi na vse vrste sadja razen agrumov in kivi. Obljubil ji je, da bo v treh mesecih lahko spet jedla normano, če se bo držala predpisane diete (nič sladkega sadja in sladkih živil, nič kvašenega, nič hrane iz pšenične moke, nobenega mlečnega izdelka, nič arašidov in arašidovega olja…) in če se bo odločila za terapijo s pomočjo bioresonance. V treh mesecih ji je alergija dejansko minila in danes lahko je vse sadje,  v zmernih količinah pa tudi druga, pri glivičnih obolenjih sicer odsvetovana živila. Očitno se je njena črevesna flora uravnotežila.  Ob skrbi za polnovredno hrano in zdravje je njeno telo sedaj sposobno obvladovati tudi patogene črevesne mikrobe.

Glivice  in neustavljiva želja po sladkem

Zelo možno je, da se za hlepenjem po sladkarijah  skriva glivična okužba s CA. CA se namreč zelo razvija pri prehrani s sladkimi živili in živili iz pšenice. Če zjutraj pojemo  kaj sladkega (npr. sladko sadje), se bo CA nakasneje v enem dnevu zelo namnožila. To se običajno pokaže kot nezadržna sla po sladkem, praviloma v večernih urah. Če jo potešimo, damo CA pogoje za ponovno razmnoževanje in začarani krog je sklenjen.

            Za preveritev, ali gre za glivično obolenje ali ne, je priporočljiv pregled pri zdravniku, ki je naklonjen naravnemu zdravljenju. Fungicidi, ki jih zdravniki običajno priporočajo v primeru glivičnih obolenj, imajo le kratkotrajne pozitivne učinke, puščajo pa tudi negativne. V zgodovini so se uveljavila živila in zeli, ki imajo naraven fungiciden učinek. Pri  glivicah CA zaležejo: origano, česen, čebula, kumina, cimet pa tudi ingver.

            Pri kandiditisu je iz prehrane  treba izločiti: vsa živila iz pšenice (gluten!), kvas, sladkarije, sladkor in med  in sladko sadje. Ne pijmo alkoholnih pijač.

            Seveda je potrebno upoštevati splošne prepovedi uživanja zdravil, konzervirane in težke mastne hrane. Kandiditis je zelo pogost pri osebah, ki uživajo antibiotike, steroide in hormonske preparate. Nekateri črevesni zajedalci se zelo dobro razvijejo pri uživanju mlečnih izdelkov in arašidov, zato je dobro omejiti uživanje tudi teh živil.

            Že nekajdnevni poizkus s tako dieto utegne izboljšati počutje in zmanjšati poželenje po sladkarijah. Nam je pomagala k zmanjšanju vetrov in napetosti v trebuhu.

Uživanje probiotikov in prebiotikov

           

            Marsikdaj pa  vsi ti ukrepi niso dovolj za doseganje ravnotežja v črevesni flori. Zaradi onesnaženja zraka, stresov in drugih dejavnikov, ki poleg slabe hrane škodujejo dobri črevesni flori, se dandanes pri veliko posameznikih črevesna flora ne more več normalno razmnoževati. Organizmu jo je potrebno dadajati s fermentiranimi živili in drugimi probiotiki, pa tudi poskrbeti za specializirano hrano (prebiotike), ki spodbuja njeno rast.

                                                         April 2003, za AURO št. 165                           

Iztok Ostan v sodelovanju z Alberto Ostan in Boženo Ambrozius